Beseda župnika faranom

Jezus in Samarijanka

Izredne razmere so mnoge ljudi pripeljale v mrzlično nakupovanje materialnih dobrin, da bi tako z dobro preskrbljenostjo za daljši čas vsaj nekoliko potlačili strah in negotovost, ki jo povzroča širjenje nove bolezni. Toda materialne dobrine niso vse, zato strah ostaja. In v to je prišlo novo sporočilo, da se do preklica ne bodo javno obhajale sv. maše skupaj z verniki. To zveni že skoraj malo apokaliptično. V teh razmerah bo marsikdo bolj konkretno občutil, kar poudarja postni čas, naj človek ne živi samo od kruha. Čutim z vsemi, ki doživljate v tem obdobju praznino in nemoč, ko se ne boste mogli neposredno udeleževati sv. maše in prejemati obhajila.

Na današnjo 3. postno nedeljo se v evangeliju srečamo z Jezusom in Samarijanko. Sredi opoldanske vročine sedita ob vodnjaku. Jezus naveže stik z njo s prošnjo: »daj mi piti!« V teku pogovora se pokaže Samarijankina preteklost; imela je že pet mož in trenutno živi s šestim. Morda bi tu kdo od Jezusa pričakoval besedo obsodbe, grajo ali kaj podobnega. Pa nič od tega. Jezus vidi globlje, Jezus vidi v srce. Ve, da ima pred seboj žensko žejno ljubezni in zaradi te globoke žeje strto od nenehnih razočaranj. V številnih moških ni našla tiste vode, ki bi mogla ugasiti njene žeje po ljubezni. Vsak človek ima srce Samarijanke. Ni je vode, ki bi mogla popolnoma odžejati hrepenenje našega srca. »Vsak kdor pije od te vode bo spet žejen«, pravi Jezus.

Voda s katero želimo ugasiti žejo srca je lahko katerakoli stvar, početje, aktivnost. Za nekoga je to kariera, za drugega šport, spet za koga denar ali slava, za drugega spolnost, za nekoga zabave, droga, alkohol, za nekoga internetna pornografija, nekdo se želi odžejati z nenehnim spremljanjem You Tube kanalov, nekdo drug vodo išče v nenehnih potrebah po potrditvah in všečkih na Facebook-u danes je veliko »Samarijank«, ki iščejo vode v vedno novih zvezah, torej v omejenem človeku in lahko bi naštevali v nedogled. Ampak vse to so izviri, ki v resnici našega srca ne odžejajo, ampak v nas pustijo kdaj pravo opustošenje. Jezus zaradi tega, ker nismo pili njegove vode, nikoli ne obsoja. On vidi srce, ki trpi žejo, če jo gasimo z našo vodo.

Včasih nam izviri naše vode usahnejo, so nam na tak ali drugačen način odvzeti. Takrat morda občutimo jezo, bes, nemir, strah, obup, tesnobo, praznino ali veliko stisko. Predstavljajte si alkoholika, ki mu je odvzeta »voda« alkoholnega omamljanja. Pojma nimam, v kakšno stisko pade tak človek. Pa vendar je edina rešitev zanj, da gre skozi to trpljenje. Skozi trpljenje gre pot v odrešenje. Pri čemer pomeni trpljenje stiske, notranji in zunanji boji, preizkušnje, padci in ponovno vstajanje. Tisto, kar se je alkoholiku na začetku zdelo popolna katastrofa, konec življenja, se na koncu izkaže kot edina pot v rešitev.

Vsakič, ko nam je vzeta kakšna dobrina, posebej če smo nanjo preveč navezovali svoje srce, če smo želeli z njo potešiti svoje najgloblja hrepenenja, če nam je na nek način postala »voda« je kljub nelagodju obenem tudi priložnost, da se vprašamo ali jo res tako nujno potrebujemo, ali res odžeja potrebe srca, ali pa smo si jo sami določili, da bo to za nas voda.

V resnici je naše srce ustvarjeno za srečo, za popolno srečo, brez kančka sivih senc. To more v polnosti uresničiti samo tisti, ki je v nas položil to neutolažljivo srce. Kajti »zase nas je ustvaril in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Bogu«. Zato zajemajmo iz vodnjaka žive vode – Jezusa Kristusa, da bomo tudi sami postali za druge izvir vode, ki teče v večno življenje.

Vsi, ki živite iz tega srečanja z Jezusom, boste v času, ko ne bo svetih maš morda čutili to pomanjkanje

Vse, ki resnično doživljate to pomanjkanje, vabim in spodbujam, da sprejmete to kot žrtev, kot križ, ki ga izročajte Gospodu in nosite za njim, da bi preko tega še v drugih vzbudil željo po duhovnih izvirih žive vode. Božja previdnost more vedno tudi slabe stvari obračati v dobro in naj se to zgodi tudi sedaj med nami. Naj bi vsaj kdo, ki mu sicer sv. maša ni nekaj tujega, pač pa bolj postranskega: če grem, dobro, če ne, tudi prav – sedaj, ko se vernikom ni mogoče udeležiti sv. maše, bolj začutil, kako dobro je, da nam je dana, kako dragocen dar za vsakega izmed nas in se je je zato dobro in prav udeležiti.

Duhovniki tudi v tem času vsak dan mašujemo, vendar brez udeležbe vernikov. Vi pa ste povabljeni, da uporabite druge načine, da se v to dogajanje vključite. Ob nedeljah bo tudi na TVS 2 redno ob 10. uri prenos sv. maše iz mariborske stolnice. Na Radiu Ognjišče je prenos sv. maše vsak dan ob 19.uri, ob nedeljah pa ob 10. uri. Tudi TV Exodus vsak dan prenaša sv. maše ob različnih urah. Mašo je možno vsak dan spremljati prek interneta. Tako imate možnost, da ob nedeljah ali pa tudi druge dni ne le spremljate prenos sv. maše, ampak pri njej tudi sodelujete z molitvijo, morda petjem, poslušanjem, premišljevanjem. Družine vabim k temu, da se zberete skupaj in skupaj sodelujete. Tudi imate tu povezavo do vsakdanje Božje besede pri maši.

Ne boste pa mogli prejemati sv. obhajila kot običajno pri sv. maši. Zato pa je možnost duhovnega obhajila ob spremljanju prenosa sv. maše. Kaj to pomeni? Že ko spremljate sv. mašo, v sebi ustvarjajte veliko hrepenenje po povezanosti z Jezusom. Posebej pa mu v času obhajila izrazite željo in prošnjo, naj pride v vaše srce. In bo prišel. Jezus bo z vami, saj evharistično obhajilo ni edini način, kako more Jezus priti v naše srce.

Ker je gibanje omejeno, odpovedan pouk in še marsikaj, je sedaj za vse velika priložnost, da nekaj časa namenite duhovni rasti, ki gotovo more veliko bolj premagati strah in obnavljati veselo zaupanje, da smo vsi v Božjih rokah in njegovi ljubezni. Tudi družinska večerna molitev se lahko poživi ali obnovi. Morda bo kje spet zaživela molitev rožnega venca. Vse to bi bili dragoceni in blagoslovljeni sadovi sedanje stiske in pomanjkanja – Gospod, daj nam žive vode!

Sam bom vsak dan maševal v kapeli župnišča pri Fari navadno ob istih urah kot običajno, vendar samo enkrat v dnevu. Tako bom maševal v soboto zjutraj ob 8. uri in v nedeljo ob 10.uri. in sicer po namenih, ki ste jih za določen dan naročili. Priporočam vam, da v času maševanja vi doma molite rožni venec ali kaj drugega. Tako bomo ostali duhovno povezani. V sv. mašo pa vas bom vključeval tudi vse druge. Posebno tisti, katerega mašni namen bom daroval tisti dan, naj spremlja prenos sv. maše. Če pa kdo ne želi, da se sedaj brez vaše udeležbe daruje sv. maša, naj sporoči po telefonu in se maša odloži za nedoločen čas.

Otroci do preklica nimajo verouka. Naj pa v tem času tudi doma vsak teden posvetijo nekaj časa verouku in predelajo eno lekcijo in tudi izpolnijo delovni zvezek. Tisti, ki imajo naloge še za nazaj, pa imajo sedaj edinstveno priložnost, da te naloge opravijo.

Tiste, ki ste to prebrali, prosim, da omogočite in posredujete to tudi tistim, zlasti starejšim, ki niso vešči računalnika, morda tudi natisnete, še zlasti domačim ali sosedom.

Naj vas blagoslovi in varuje vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh; tudi po priprošnji naših svetih zavetnikov.