Beseda župnika faranom

Gospod, odpri, očisti tudi nam oči!

Preberite zlasti Evangelij 4. postne nedelje.

Sleporojeni človek, ki je posedal in prosjačil pred templjem, ni Jezusa prosil ozdravljenja, saj ga pač ni videl, ampak se je Jezus sam sklonil k njemu. Tudi danes mnogi ne prosijo Boga v tem času preizkušnje za rešitev in da bi se jim odprle oči, saj vanj ne verujejo, ali pa se kvečjemu nanj jezijo. Prosimo mi tudi in še posebej za njih, vendar ne v kakšnem prevzetnem napuhu, da smo boljši od drugih, ampak v hvaležnosti za dar vere, v ponižni prošnji, Gospod, odpri nam vsem oči! Verni smo v tem času dolžni več moliti ter sebe in druge v naši slabosti in stiski prinašati pred Vsemogočnega. Tudi na naših očeh ne manjka umazanije, ki nam zastira lep in čist Božji pogled.

Človek je že skozi več generacij vedno bolj pozabljal na Boga in ga izrival iz svojega življenja. Hotel je sam poskrbeti za vse; vedno bolj se je imel za vsemogočnega. Ta kriza je vsem jasno pokazala, da to ni, kako nemočen je.

Toda še vedno marsikdo računa le na človeško znanje. Kdaj bo odkrito zdravilo, ki bi ozdravilo to bolezen ali vsaj olajšalo njene posledice? Vsi si to želimo. Tudi molimo za znanstvenike, ki to raziskujejo. Ko se bo to uresničilo, bomo hvaležni njim in Bogu, ki človeku daje te zmožnosti.

Da bi se nam odprle oči prav tem, da bi ljudje spoznali in priznali modrost kratkega navodila sv. Benedikta: MOLI IN DELAJ! Na področju raziskovanja pač morejo delati le nekateri, drugi v pomoči bolnikom, spet tretji na številnih drugih področjih, vsi pa prav s tem, da upoštevamo navodila, ki preprečujejo širjenje virusa. Brez tega prizadevanja nas tudi molitev ne bo rešila. Ta pa je ob vseh prizadevanjih še kako potrebna. Gornje vodilo lahko nekoliko razširimo: moli v veri, da je vse dano od Boga, delaj pa, kot da je vse odvisno od tebe. To dvoje skupaj prinaša blagoslov, ločevati eno od drugega, pa prinaša polomijo.

Pa še to: moram priznati, da me je ob današnjem evangeliju kdaj zmotilo to, da je Jezus naredil blato in ga dal slepemu na oči ter ga poslal, da se umije v določenem studencu. Saj bi ga lahko ozdravil tudi drugače. Morda sedaj razumem, kako veliko nesnage je pogosto na naših očeh, ki nam jemlje ali slabi pogled. Tudi ta epidemija je kakor blato na nas. Jezus pa nam v povezanosti z evangelijem pretekle nedelje, ko je Samarijanki govoril o živi vodi, govori in nas pošilja, da se umijemo v tej vodi, ki teče v večno življenje, in je on sam. Le on nas more očistiti, le z njim moremo spregledati. Druge rešitve ni.

Naj vas blagoslovi in varuje vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh; tudi po priprošnji naših svetih zavetnikov.

  • Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
  • Sv. Jožef, varuh družin – prosi za nas.
  • Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
  • Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Tiste, ki ste to prebrali, prosim, da omogočite in posredujete to tudi tistim, zlasti starejšim, ki niso vešči računalnika, morda tudi natisnete, še zlasti domačim ali sosedom.