Beseda župnika faranom

3. velikonočna nedelja

Velikonočni praznik, ki je bil letos na zunaj zelo drugačen, je že precej za nami. Smo se morda tudi v srcu že oddaljili od njega, ali pa nam je poživil in utrdil upanje in vero, da nas Božja previdnost tudi preko preizkušenj vodi k dobremu, če jo sprejemamo in priznavamo. Ali v prošnjah k Bogu hočemo le uveljaviti svojo voljo, ki naj jo Bog uresniči, ali pa zmoremo ob prošnji, v kateri položimo pred Boga naše želje, tudi z vso predanostjo uporabiti Jezusove besede: tvoja volja naj se zgodi. Tako bo velika noč navzoča v vsem našem življenju.

Danes nam evangelij daje v premišljevanje dva učenca, ki v velikonočnem popoldnevu odhajata, pa se jima pridruži Jezus. Zelo pomenljivo je Jezusovo vprašanje, kakšni so njuni pogovori, o čem govorita po poti. Govorila sta o najpomembnejšem, kar se je zgodilo z Jezusom. Toda, ali gledata na vse to s prave strani? Bila sta razočarana. To, kar se je zgodilo, jima je uničilo upanje, da je on rešitelj. V vsem, kar se je zgodilo, sta videla polomijo. Ko bi se nekdo spomnil in pogovor obrnil v to smer, da je Jezus sam napovedoval svoje trpljenje, da so o tem govorili tudi preroki in psalmi, da je Jezus tudi napovedal, da bo po smrti vstal, potem najbrž ne bi odšla. Tako pa so bile njune misli temačne in tak njun pogovor in šla sta stran od velikega dogodka našega odrešenja.

Toda Jezus je prišel za njima. On je obrnil njune misli. Razlagal jima je napovedi v Svetem pismu, da govorijo prav tako, kot se je zgodilo, le njuna pričakovanja, njune misli so bile kljub temu povsem drugačne. Zato jima je s pogovorom pomagal, da sta jih obrnila k Svetemu pismu in, kot sta kasneje spoznala, sta bili njuni srci vedno bolj goreči, vedno bolj odprti za Boga. In ko sta ga v hiši prepoznala po znamenju, sta se takoj vrnila, sta postala pričevalca vstajenja.

Kako pa je z nami, z menoj in s teboj? Kakšne so moje misli in pogovori? Ali v določenem dogodku hitro vidim predvsem slabo in s pogovori to širim tudi na okrog? Morda takoj vidim kakšno zaroto? Ali pa znam v stvareh najprej iskati dobro in tako želim posredovati tudi drugim? Če ni tako, prosimo Gospoda, naj nam pomaga, naj pride k nam in vzbuja pozitivne misli. Šele ob resničnih nasprotnih dokazih naj bi prepoznali slabe namene in dejanja v nekem dogodku. Ob takšnih mislih in pogovorih bo navzoče velikonočno upanje v našem življenju, tudi ko se praznik časovno oddalji.

Učenca sta po srečanju z Jezusom postala pričevalca velike noči. Današnjo nedeljo bi, če bi bile razmere normalne, začeli tudi molitveno osmino za duhovne poklice pred nedeljo Dobrega pastirja. V prihodnje bi lahko nastopile težave za udeležbo pri sv. maši tudi ob večjem pomanjkanju duhovnih poklicev. Zato naj nas sedanja kriza še bolj spodbuja k skupni odgovornosti za duhovne poklice. Za njih največ storimo, če smo sami pričevalci Božje dobrote najprej v svojih družinah in okolju, kjer poteka velik del našega življenja. V zaupanju v moč molitve pa še zlasti v tem tednu in tudi sicer zaupno prosimo: »Gospod, duhovnikov nam daj!«