Božič 2020

Jaslice pri Svetem Vidu

https://hozana.si/

Angeli so Jezusovo rojstvo počastili z vzklikom: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Danes pa z istimi besedami tudi mi izražamo veselje nad rojstvom  Jezusa Kristusa, ki se znova rojeva v naših srcih, v naši sredi.

Rojstvo učlovečenega Boga v sebi doživljamo na različne načine, vsi v skladu s tem, kolikor in kakor smo sami vložili v pripravo na to. Adventni čas je bil čas, ko naj bi v sebi prebujali željo in hrepenenje po tem Božjem dotiku. V adventu smo klicali, pridi Gospod in nikar se ne mudi. 

Danes pa je dan tega njegovega prihoda, njegovega rojstva najprej v nas samih, potem pa tudi med nami, v naših medsebojnih odnosih. Naj pojejo danes naša srca hvalo Bogu, ki je postal človek, da bi mi lahko spet našli svojega Boga, se z njim spravili in spoprijateljili. Pojmo danes slavo Bogu, ne ker bi On to našo slavo potreboval, ampak ker slavljenje nas dviga k Njemu.   Danes preprosto v srcu ponavljajmo besede »Slava Bogu na višavah.« Slavimo ga, ker je z nami, ker nam daje samega sebe, ker smo njegovi otroci, ker prihaja med nas kot ubogi otrok, ki išče našo ljubezen in pozornost. Ne samo, ker bi jo sam potreboval, ampak ker ve, da nas slavljenje dviga, nam daje upanje, moč in ljubezen. Vztrajajmo danes v zahvaljevanju, v slavljenju. Skušajmo ljubiti to novorojeno Božje dete, ki je med nami. Lahko se postavimo pred jaslice, in preprosto rečemo in ponavljamo, da ga imamo radi, da ga ljubimo, ali pa da bi ga vsaj hoteli imeti radi, ga ljubiti. Pozabimo vsaj danes na vsakodnevne tegobe in skrbi. Privoščimo si biti danes otroci, saj je še Bog danes postal za nas otrok. Tako bomo danes dali slavo Bogu na višavah.

In s tem se bo potem udejanil drugi del angelske hvalnice, ki oznanja mir ljudem na zemlji. Mir se začne v človekovem srcu, potem ga lahko širimo tudi navzven, v naših odnosih, danes še posebej v družini. Mir v srcu uživa vsak, ki se trudi biti Bogu po volji. Po volji pa mu je predvsem tisti, ki ga slavi v mislih, v besedah in z dejanji.

Za velike praznike, tudi za današnji Božični dan pa smo lahko v skušnjavi, da preveč pričakujemo, da bi vse praznovanje potekalo idealno, v harmoniji, brez nepotrebnih zapletov. Pa vemo in izkušamo, da je resničnost velikokrat daleč od teh pričakovanj. Hitro se pojavijo stvari, ki nam niso po volji, ki gredo drugače, kot bi si sami želeli. Ne jemljimo si tega preveč k srcu.

Spomnimo se: Tudi Jezus se je rodil, daleč od idealnih razmer, čeprav nam jaslice kažejo neko romantiko. Morda komu ne bo najbolje uspelo kosilo, morda se bodo otroci doma zopet prepirali, morda bodo na mobilnih telefonih, vi pa bi radi, da se pogovarjate, morda je kdo od bližnjih hudo bolan, morda je kdo ostal sam, se čuti zapuščenega, osamljenega, morda mora biti kateri od družinskih članov v službi. Vedite, da niste edini v teh težavah in stiskah. Tudi sveta družina ni imela nič kaj prijetne okoliščine. Zavrnjena od ljudi, je poiskala zavetišča v nekem hlevu, daleč od toplega doma, sredi nekih neznanih ljudi. V tem oziru je bila na slabšem od vseh nas. Pa vendar, se Jožef in Marija nista pustila, da bi ju prevzela zagrenjenost ali slaba volja. Kakorkoli so bile okoliščine neugodne, sta se veselila rojstva Božjega otroka. In ta novorojeni Božji otrok naj bo tudi nam danes glavni razlog našega veselja, pa naj bodo razmere za nas ugodne ali ne.

Naj se zgodi karkoli, ne pustimo si vzeti veselja nad Novorojenim, ki je tu za nas. Naj bo slava Bogu na višavah, vedno in povsod.