Sveta družina 2020

https://hozana.si/index.php?datum=27.12.2020

Danes, ko obhajamo praznik Svete Družine, nam izbrani odlomki Božje besede predočijo štiri starejše osebe. Tako smo v odlomku iz Mojzesove knjige in iz Pisma Heberejcem  lahko prisluhnili zgodbi o Abrahamu in njegovi ostareli ženi Sari, v evangeliju pa sta v templju, kamor sta Marija in Jožef prinesla Jezusa, dva starčka: Simeon in Ana.

Tisto, kar je skupno vsem štirim je to, da so vsi živeli iz vere. Njihovo življenje je bilo najgloblje povezano z Bogom, živeli so iz upanja na uresničitev Božjih obljub. Vsem so se te »sanje« – obljube v določenem trenutku uresničile. Abraham in Sara sta, potem ko po naravnih zakonih ni bilo več kaj veliko pričakovati, dobila potomca, Izaka. Simeon, pa je po navdihu Svetega Duha prepoznal v malem, osem dni starem dojenčku, težko pričakovanega Mesija, Odrešenika. Ob tem se mu je porodila čudovita molitev, zahvala, ki jo menihi, redovniki, redovnice, diakoni in duhovniki vsak dan molimo v brevirju, ob koncu dneva, v t. i. sklepni molitveni uri: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Kajti moje oči so videle Zveličarja, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Omenjeni štirje starčki, njihova vera, njihovo upanje, njihovo pričakovanje lahko tudi nam danes, tako otrokom, kot mladim in tistim, ki so v na polno vključeni v tempo življenja pomagajo razumeti, kaj so tiste najbolj bistvene vrednote, ki imajo moč, da človeka »držijo pokonci« tudi v »starosti in osivelosti«

Stari ljudje so bili nekoč spoštovani člani družbe, posebej tudi družin. S svojimi izkušnjami, s svojim umirjenim, zrelim, prečiščenim pogledom na življenje so na mlajše rodove, predvsem vnuke prenašali tiste vrednote, ki gradijo, povezujejo odnose med ljudmi. Starejši ljudje dajo že s svojo navzočnostjo otrokom in mladim razumeti, da se ni vse začelo z njimi, da življenje kot ga mladi živijo sedaj nikakor ni nekaj samoumevnega, da je bilo včasih zelo drugačno, pravzaprav za današnje mlade nepredstavljivo drugačno. Večina od tega kar danes mladi imajo, takrat niti v največji fantaziji ni obstajalo, a vendar je bilo kljub pomanjkanju tudi veliko lepega. Posebej kjer je bila v družinah ljubezen, delavnost, vera, medsebojna povezanost, bližina in spoštovanje.

To so vrednote za katere je tudi danes vredno investirati svoj čas, svoje moči, svoje talente.

Starejši ljudje so opomnik tudi za nas, tudi mi ne bomo večno pri polnih močeh, tudi mi bomo nekoč opešali, tudi mi bomo nekoč morali sprejeti omejitve in tudi to, da bomo morda nekoč v vsakdanjih stvareh popolnoma odvisni od drugih. Zaradi vsega tega ljudje pravijo, da je starost grda. Pojavlja se težnja po evtanaziji. Pa vendar so lahko tudi onemogli nam zdravim v korist. Ne sicer materialno, kar žal danes prevečkrat samo to nekaj šteje. Tisti, ki s potrpežljivostjo, z ljubeznijo skrbite za starejše ljudi postajate tudi sami bolj človeški, bolj dobri, bolj topli, čuteči, empatični. Te vrline pa vsaj potihem ceni in občuduje vsak človek. Gotovo pa je ta skrb za druge, za stare in onemogle ali bolne znamenje Božje prisotnosti po vas v svetu. Bog želi biti danes blizu človeku prav po nas ljudeh. Zaupa nam to nalogo, čeprav smo majhni, nepopolni, grešni, omejeni s svojimi lastnimi ranami, s svojimi razvadami, s svojo sebičnostjo.

In kot je Jezus prinesel veselje ostarelemu Simeonu in Ani, tako želi prinesti veselje tudi vsakemu izmed nas! Ni važno ali si star ali mlad ali še otrok. Vsakič ko povabimo in sprejmemo njega, začutimo in zaživimo to njegovo veselje in ga radi delimo tudi drugim. Ker samo tisto česar polno je srce, usta (in dejanja) govore. Naj bo zato naše srce polno Božje ljubezni, dobrote, bližine. Prav ti božični dnevi pa nam dajejo priložnost, da se tega v izobilju naužijemo. Zato si še naprej vzemimo čas za molitev, obhajilo, za pogovor, lepo knjigo, prisluhnimo kakšni spodbudni oddaji na radiu Ognjijšče, ali pa si danes (nedelja) zvečer ob 19.55 na You tube kanalu poglejmo dokumentarno igrano premiero filma o Kureščku z naslovom Kraljica miru.