4. nedelja med letom 2021

https://hozana.si/index.php?datum=31.1.2021

Eno od prvih Jezusovih dejanj, takoj potem, ko je oznanjal evangelij po Galileji, je bil ta dogodek, o katerem poroča današnji evangelijski odlomek. V Kafarnaumu je v tamkajšnji shodnici izgnal nečistega duha iz človeka.

Kaj naj si mislimo o tolikih takšnih in podobnih dogodkih, ki jih najdemo v evangeliju?

Ali še obstajajo nečisti duhovi? Ali hudobni duh obstaja? Cerkev že od vsega začetka razlaga in uči, da je v izviru vsakega moralnega zla ne samo neka človekova slabotnost, nagnjenost k padcem ali samo neka naravna težnja poskrbeti predvsem in v prvi vrsti za sebe, ampak da je najgloblji vzrok vsakega moralnega zla – greha hudi duh in njegovo prizadevanje, da bi človeka pahnil v nesrečo.

Danes žal malokdo resno jemlje ta del nauka Katoliške cerkve, ki seveda temelji na Svetem pismu. (Torej obstoj hudiča, kot bitja, padlega angela.) Po drugi strani pa smo lahko priča vraževernega igranja z okultizmom. Žal se to dogaja tudi med kristjani. Pa vendar se je vsak izmed nas že nekajkrat v življenju – vsaj v besedah – odpovedal hudemu duhu.

Kaj pomeni odpoved hudemu duhu, ki smo jo v svojem življenju že večkrat ob raznih priložnostih izrekli? Npr. pri krstu v svojem imenu in v imenu otrok, ki smo jih prinesli h krstu? Ta odpoved med drugim pomeni tudi, da se zares, v resnici odpovemo vsemu, kar kakorkoli diši po čudnih, okultnih praksah, vključno tudi z vsakim vedeževanjem, čaranjem, napovedovanjem prihodnjih dogodkov iz raznih kavnih usedlin itd. Tudi branje horoskopov, je popolnoma odveč za tistega, ki gradi na veri in zaupanju v Boga. Vse te prakse so namreč lahko vstopne točke za našega najhujšega sovražnika – hudega duha. Z ukvarjanjem s temi stvarmi, mu na nek način damo dovoljenje, da vstopi v naše življenje. Posebno ko človek pride v kakšno stisko, ko želi iskati neko gotovost za prihodnost, takrat moramo predvsem moliti, zaupati v Boga, se mu izročati, ne pa iskati nekih na pogled hitrih in lahkih a v resnici varljivih rešitev.

Tisti, ki veruje v Boga, pa se hudega duha nima kaj bati. Hudi duh beži pred resnicoljubnostjo, pred poštenostjo, beži pred ljubeznijo do Boga in do bližnjega. Sveti Pavel je dobro vedel, kako se boriti s hudičem,  v pismu Efežanom  v šestem poglavju takole opiše boj proti njemu:

»Zaradi tega si vzemite vso Božjo bojno opravo, da se boste mogli postaviti v bran ob hudem dnevu, vse premagati in obstati. Stojte torej, opasani okoli ledij z resnico in obdani z oklepom pravice in na nogah obuti s pripravljenostjo za evangelij miru; k vsemu si vzemite ščit vere, s katerim boste mogli ugasiti vse ognjene puščice hudega duha; vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda; zraven pa ob vsakem času v duhu molite z vsakršno molitvijo in prošnjo za vse svéte.«

Če se bomo držali teh priporočil, bomo tudi sami uspešno izganjali in izgnali hudega duha iz naše srede. Ko pa ima nekdo resnejše težave s to nadlogo, pa naj se ne obotavlja poiskati pomoči tudi pri od Cerkve postavljenem eksorcistu.

V evangeliju smo slišali, da nečisti duh ni prenesel Jezusove svetosti in je zato začel vpiti: »Vem kdo si: Sveti Božji!« Kristjan, ki živi v milosti je tempelj Svetega Duha in ima v sebi nekaj te Jezusove svetosti. V moči te Jezusove svetosti opravlja v svojem okolju tihi, živi in učinkoviti eksorcizem.

Tudi v veri prejeto sveto obhajilo izganja hudega duha: Sv. Janez Zlatousti je o tem rekel: »Kristjan, ki prihaja od evharistične mize je podoben levu, ki bruha iz svojih ust ogenj; njegovega pogleda hudobni duh ne more prenesti.«