2. postna nedelja 2021

https://hozana.si/index.php?datum=28.2.2021

Zunanji izgled, oz. to, kako je neka stvar videti, je nekaj, kar ima v današnjem svetu veliko težo. Ko se odločamo za nakup katerega koli izdelka, nam je precej pomembno, kako neka stvar na zunaj zgleda, kako je vizualno privlačna. Pritegne nas lepota oblike, barve, usklajenosti z okolico in podobno…  Danes smo, če nismo na to pozorni, že kar prenasičeni od obilice vseh teh lepih, reklamnih in tudi nerealno popolnih podob. Zato obstaja in je na mestu tudi post od podob. To je, da si svoj pogled oči zavestno odmaknem od vseh raznih nase priklepajočih podob. Televizijski, računalniški, telefonski zasloni nam, če smo preveč v tem, otopijo, ali celo skvarijo čut za naravno lepoto, da ne znamo občudovati lepote narave, da se ne znamo ustaviti in z notranjim občudovanjem motriti lepoto gozda npr. Vse to se nam hitro zdi nekaj čisto navadnega, nič posebnega, nezanimivega.

Naš notranji duhovni pogled otopi, če smo stalno prilepljeni na podobe iz naših elektronskih zaslonov. Čut za duhovno dimenzijo življenja se toliko bolj izgublja, kolikor bolj pustimo, da nas posrkajo podobe tega sveta.

Človek zaradi obilice, prezasičenosti vseh teh zunanjih podob postaja vedno bolj nesposoben na stvari, na dogodke in na ljudi gledati in videti z duhovnimi očmi. Bolj pa postaja dojemljiv za vse, kar je nenavadno, kar šokira, privlačijo ga šokantni naslovi, besede, podobe. Brska za novicami, ki poročajo o nesrečah, o moralnih zablodah ljudi ali pa o raznih teorijah zarote. Zakaj? Ker je to privlačno, ker je tudi samo zlo privlačno. Privlačno je že od vsega začetka človeštva. Adam in Eva sta grešila, ker jima je bilo zlo privlačno in se tej privlačnosti zla nista znala ali zmogla upreti.

Skušnjavec nam greh vedno predstavi kot nekaj lepega, mamljivega, privlačnega. Vedno ga zavije v lepo embalažo, celofan. Kdo bi sploh grešil, če ne bi bilo tako? Če bi se nam greh kazal v pravi luči, kot nekaj grdega, nekaj kar prinaša nesrečo, polomijo, praznino, tesnobo, nam ne bi prišlo na misel, da bi se mu prepustili.

Upreti se grehu, zlu pomeni upreti se njegovi privlačnosti. Toda kako lahko to storimo? V vesti, če je pravilno oblikovana, vemo, kaj je tisto, kar je slabo, kar ni prav, kar je grešno, kar bi škodovalo nam samim in bližnjim. A vendar nas želi skušnjava zapeljati v greh.

Prvi korak, ki je na nas je, da se s skušnjavami oz. s skušnjavcem nikoli ne pogovarjamo. O tem je govoril tudi papež prejšnjo nedeljo. Ker ko se začnemo enkrat pogovarjati, potem bomo premagani, ker je skušnjavec pretkan in nam bo pokazal tisoč razlogov, čeprav v resnici prav bednih, da nas bo prepričal.

Normalno je, da človek vedno doživlja skušnjave. Temu se ne more izogniti nihče. Dokler smo na tem svetu, smo v boju s skušnjavami. Življenje je pravzaprav stalen duhovni boj. Ta boj ni prihranjen nobenemu še tako velikemu svetniku. Pravzaprav je človek, ki se zavestno odloči hoditi po poti vere, še bolj izpostavljen skušnjavam in s tem boju z njimi, kot nekdo, ki mu za življenje po veri in iz vere ni dosti mar.

Če je torej prvi korak v boju s skušnjavami to, da se z njimi ne pogovarjamo pa je drugi korak v boju z njimi to, da smo v svoji notranjosti v stiku z Bogom, s Kristusom, Marijo, svetniki. Na ta način smo deležni Božjega življenja. Dobrodelnost, molitev, post, pokora, evharistija in zakrament svete spovedi, posebej če vsega tega ne prakticiramo zgolj iz dolžnosti, ampak iz notranje želje in potrebe po biti z Bogom, je način, kako se bomo mogli uspešno upreti privlačnosti zla ali greha. To je pot, ki ni brez naporov in premagovanja, ta pot je tudi tisti križ, ki smo ga poklicani nositi za Kristusom.

A če ga bomo nosili skupaj z Njim, potem nam bo tak križ prinesel tudi veselje, tudi življenje in na koncu večno vstajenje in večno srečo v nebesih. In bomo skupaj s Kristusom poveličani, spremenjeni, pobožanstveni, tako kot nam je to nakazal na gori spremenjenja.

Naj vam bo blagoslovljen Gospodov dan!