Beseda župnika faranom

3. velikonočna nedelja

Velikonočni praznik, ki je bil letos na zunaj zelo drugačen, je že precej za nami. Smo se morda tudi v srcu že oddaljili od njega, ali pa nam je poživil in utrdil upanje in vero, da nas Božja previdnost tudi preko preizkušenj vodi k dobremu, če jo sprejemamo in priznavamo. Ali v prošnjah k Bogu hočemo le uveljaviti svojo voljo, ki naj jo Bog uresniči, ali pa zmoremo ob prošnji, v kateri položimo pred Boga naše želje, tudi z vso predanostjo uporabiti Jezusove besede: tvoja volja naj se zgodi. Tako bo velika noč navzoča v vsem našem življenju.

Preberi več “Beseda župnika faranom”

Beseda župnika faranom

2. velikonočna nedeleja

Večni Oče. Darujem ti telo in kri tvojega preljubega Sina našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

Po njegovem prebridkem trpljenju – usmili se nas in vsega sveta.

Vsaj nekateri smo se od velikega petka z devetdnevnico pred praznikom Božjega usmiljenja, ki je danes, z zaupnim in vztrajnim ponavljanjem te prošnje obračali k nebeškemu Očetu po našem Odrešeniku Jezusu Kristusu – usmili se nas in vsega sveta.

Milost, usmiljenje – to mnogim ljudem današnjega časa ni ravno blizu, saj se zanašajo nase, vse lahko sami poskrbijo, zakaj bi koga prosili usmiljenja. To je morda le za tiste, ki ne znajo sami poskrbeti zase, ki se ne znajdejo, za slabotne. Drugim pa usmiljenje ni potrebno, še manj, da bi zanj prosili.

Preberi več “Beseda župnika faranom”

Beseda župnika faranom

Emavs

Na velikonočni ponedeljek, navadno beremo evangelij, ki govori o dveh razočaranih učencih, ki se po dogodkih strašne Jezusove smrti, ločita od skupnosti Jezusovih učencev in gresta proti Emavsu. Kot nekakšen spomin na ta dogodek kristjani na ponedeljek po Veliki noči »hodimo v Emavs«, to je na obisk k prijateljem, sorodnikom. Letos bo seveda to bolj v omejeni obliki.

Preberi več “Beseda župnika faranom”

Velikonočna beseda župnika faranom

Ne iščite živega med mrtvimi. Vstal je, ni ga tukaj.

Velika noč nam posebej govori v vse preizkušnje našega življenja: na koncu bo vse dobro in prav, če bomo z Zmagovalcem – Gospodom. Sedaj še ni tako, ker še nismo na koncu.

To velja tako v tej stiski, ki jo sedaj skupno doživljamo, kakor tudi v vsaki drugi, ki jo kdorkoli izmed nas kadarkoli čuti. Ko morda doživljaš, kot da se ti ves svet podira, najsi bo ob nenadni hudi bolezni, nesreči ali smrti drage osebe, ko se morda začenja krhati zakonska in družinska harmonija, ko gre morda otrok po slabi poti, pa se zdi, da ne moreš nič storiti, ko morda ostaneš brez službe ali se drugače znajdeš v socialni stiski; ko ne vidiš izhoda in luči na koncu predora, ko se ti morda celo zdi, da te je Bog zapustil – velika noč ti oznanja, da te ni, da je rešitev. V veri vse to zaupno in vztrajno izročaj Gospodu – Zmagovalcu nad smrtjo.

Preberi več “Velikonočna beseda župnika faranom”

Blagoslov ognja na veliko soboto zjutraj

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

(Bratje in sestre), zbrali smo se k blagoslovu ognja. Ker ogenj s svojo svetlobo preganja temo in s toploto mraz, nas spominja na božje resnice in božjo ljubezen. Ker pa ima v sebi moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega, je podoba očiščevanja, uničenja, božje sodbe. – Prisluhnimo svetopisemskemu zapisu o Mojzesu, ki je v gorečem plamenu spoznal božjo navzočnost.

Božja beseda

Nadaljevanje …

Velika noč Gospodovega vstajenja

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 12. aprila 2020.[10]

Velika noč, vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja.[11] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

Nadaljevanje: aleluja

Velika sobota

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko.[8]

Velika sobota

Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, predstavljajo pa odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Nadaljevanje: ogenj, voda

Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Veliki petek

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.