Vsi sveti

https://hozana.si/index.php?datum=1.11.2020

Danes Cerkev pred nas postavlja množico svetih. Slišali smo – tako velika je, da je ni mogoče prešteti. To kar je Janez videl v svojih videnjih –  pravi, da je to takšna množica, da je ni bilo konca. Ne vem kako vi, v svojih predstavah, premišljujete o teh nebesih. Kje so ta nebesa za vas? Veste, da takrat, ko je šel Gagarin v vesolje, je ves vesel prišel nazaj, ker ni nikjer videl Boga. Je mislil, da je Bog nekje tam okrog lune in da so svetniki nekje okrog Marsa ali kje. Ne vem, kako vi doživljate ta nebesa. Teologija pravi, da je Bog znotraj sebe dal prostor za vesolje. Nihče še ni prišel niti s pogledom, do konca tega vesolja, sploh ne vemo, kje se to vesolje začne in kje konča. In vse to neizmerno vesolje je znotraj Boga! Zato sv. Pavel pravi, da mi v Bogu živimo, se gibljemo in smo. Ta nebesa, ta kraj svetnikov in Božje prisotnosti je samo druga resničnost. Ni nekje daleč, ampak blizu; je enostavno tukaj. Zato Cerkev vsakič, ko obhaja sveto evharistijo, vsakič ko obhaja kakršnokoli liturgijo, prihaja v tesen stik s tisto resničnostjo, ki je mi ne vidimo, –  lahko pa jo vidimo z vero.

Prof. Strle na teol. Fakulteti je svojim študentom rekel: »Pravijo, da ni angelov, ampak jaz jih kar čutim, ko mašujem, jih kar čutim, kako so okrog mene prisotni«. Ti svetniki so posebno pri sveti maši okrog nas in so za nas lahko veliko upanje. Zakaj? Ko gledamo današnje čase, ko gledamo te spremembe, se ob tem vprašujemo: »Kam gremo? Kje bomo končali?« Včasih so bile družine nekaj svetega, danes – poglejte kaj se z družinami dogaja! Koliko mladih ljudi je danes preprosto uničenih. Koliko odtujenih ljudi. Koliko zasvojenih, koliko zapitih ljudi, koliko ljudi, ki tečejo samo za denarjem. Koliko nasilja, koliko krivice, koliko teh pojavov, ki človeka pripravijo do tega dvoma: A Bog sploh je? Kako je Bog premagal greh in smrt, ko ta greh in smrt tako naraščata? In poglejte: tukaj so svetniki velika pomoč. Človek ima občutek, kakor da bo na koncu zmagal hudič, ne Bog. Pa ni res! Vsak dan, kolikor je več zla na svetu, toliko je več svetosti pri Bogu. Vsak dan novi svetniki. Če se spomnite papeža sv. Janeza Pavla. Koliko svetnikov je on proglasil v svojem pontifikatu! In je vedel zakaj. Ker to daje vsem kristjanom, ki smo na poti k svojemu cilju, veliko upanje. Mi imamo tako veliko množico priprošnjikov in tistih, ki se za nas borijo, da smo lahko mirni v vseh teh borbah in vseh strahovih, ki nas napadajo!

Ko danes oče in mama gledata svoje otroke in premišljujeta v kakšnem času bodo ti otroci živeli, tukaj dobita svojo tolažbo! Bog je kljub vsemu močnejši od zla! In On je vir tiste svetosti, ki jo ponuja vsem nam. Zato pravi današnje drugo berilo: »Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče: da se imenujemo in smo Božji otroci«. Kako je s tvojim Božjim otroštvom? Kako je z mojim Božjim otroštvom? Kako jaz to otroštvo živim? Površno, ali kar tako? Se vsake toliko časa zavedam, da sem Božji otrok in tempelj Svetega Duha? Če se tega zavedam, potem poskrbim, zato da Božja milost v meni prebiva. Zato se borim s svojimi slabostmi, s svojimi grehi. Zato ne pustim, da greh počasi prevzame moje bitje, ampak želim biti povezan s to Božjo ljubeznijo. In poglejte, to je pot svetosti. Pot svetosti ni herojstvo, pot svetosti je v sebi nositi Božjo milost.

Pri mašni molitvi duhovnik moli: edino ti si svet, vir vse svetosti. Zato nihče ne more postati svet brez tega vira. In to kar Janez pred nas postavlja, to Jagnje, ki nas pere s svojo krvjo – to se uresničuje pri vsaki sveti maši! Vse to videnje polnosti nebeškega Jeruzalema mi lahko v veri že vnaprej okušamo! Pri vsaki maši to živimo. Komur je dan dar vere, da se lahko v to vživi, lahko pri vsaki maši to čuti. In ko gleda svoje življenje, kolikokrat je bila oprana naša duša naših slabosti. In na ta način se posvečujemo. Zato pravi sv. Janez, da vsakdo, ki ima to upanje vanj, v Kristusa, v to Božje Jagnje, se očiščuje, kakor je On čist.

Vsak izmed nas ima svojega svetnika, svojega krstnega zavetnika. Poleg tega ima domače, ki so morda že dosegli Božjo slavo. In svetniki čakajo, kdaj se bomo obrnili k njim, da nam s svojo priprošnjo pomagajo uresničevat to Božjo besedo. Da bi se mi očiščevali nepotrebnih navezanosti in postajali sveti. Celo življenje imamo zato na razpolago. Zato se danes veselimo, da imamo to upanje in izkoristimo to ponudbo, ki nam jo Bog daje, da bi tudi mi na koncu svojega življenja lahko vstopili v ta zbor svetih. Amen.

Zapisano in prirejeno po nagovoru msgr. Janeza Oberstarja, rektorja v semenišču Redemptoris Mater v Trstu