Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Veliki petek

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

Veliki četrtek

Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

Veliki četrtek

Spomin Jezusove zadnje večerje z učenci

Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentovevharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13,1–20).

Nadaljevanje: kruh in vino, poimenovanje evharistije, umivanje nog

Beseda župnika faranom

Množice gredo s cvetjem in palmami Odrešeniku naproti …

Tako poje pesem za današnjo cvetno nedeljo, s katero začenjamo veliki teden Gospodovega trpljenja in vstajenja. Toda letos te množice ne bodo skupaj zbrane ne za cvetno nedeljo, ne za veliko noč, ne v obredih svetega tridnevja. Bodimo pa duhovno združeni in tudi v sedanjih razmerah bomo mogli morda še na posebej doživet način obhajati velikonočno skrivnost – vsak dan tega svetega časa z dogodki tistega dneva. Ko boš sam(a) ali s svojimi najbližjimi pred Gospodom, če boš z njim v dvorani zadnje večerje, na Oljski gori, pred sodnikom, na križevem potu, na Kalvariji, če bodo tvoje misli pri Božjem grobu, potem se bo letos tam doma, na tvojem domu zate zgodilo VSTAJENJE. Ker mu kot množica ne moremo iti naproti, On prihaja k nam. Postanimo tako še posebej v tem tednu duhovna množica pred Odrešenikom. Prosimo za ves slovenski narod, za naše družine, za našo župnijo, za Evropo, da bi presegli zgolj zunanjosti praznovanja, ki so pri mnogih navzoči in zajemimo bistveno: Gospod nam prinaša smisel življenja.

Naj vas blagoslovi in varuje vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh; tudi po priprošnji naših svetih zavetnikov.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Jožef, varuh družin – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Tiste, ki ste to prebrali, prosim, da omogočite in posredujete to tudi tistim, zlasti starejšim, ki niso vešči računalnika, morda tudi natisnete, še zlasti domačim ali sosedom.

Cvetna nedelja

Danes na cvetno nedeljo se pri mašah bere poročilo o Kristusovem trpljenju. Tudi kot družina lahko danes berete pasion po vlogah in na ta način vstopite v dogajanje Jezusovega odrešilnega dela.

Več o bogoslužju na to nedeljo lahko preberete na Družina.si.

Blagoslov velikonočnih jedil

Predlog je bil, da bi blagoslovil velikonočna jedila iz avta. Poskusil bom obiskat vse vasi, brez ustavljanja samo blagoslavljam iz vozila. Začnem pri Fari ob 9. uri. Ne morem pa povedat kdaj bom prišel v vašo vas. Šel bi približno po planu, ki je v povezavi. Vendar ne mimo vsake hiše. Tisti, ki ste vstran od poti, lahko pridete peš kjer bom šel mimo. Sicer pa blagoslov velja, tudi če se ne bomo srečali in videli. Obvestite še ostale!