Nedeljske maše in obhajilo po maši

Z 12. aprilom je ponovno mogoče priti k svetim mašam z omejitvami kot so veljale pred zaprtjem.

Tako bodo tudi v nedeljo maše ob ustaljenih urah. Vsekakor pridite tisti, ki ste tudi dali za sveto mašo. Ker pa ni mogoče, da bi bili pri maši vsi, bo še naprej po maši delitev svetega obhajila. Sprememba pa bo ta, da bodo točno določeni termini za prihod k svetemu obhajilu.

Po jutranjih mašah, ki se začnejo ob 8. uri bomo obhajilo delili na 10. minut in sicer ob 8.50 in ob 9.00. Pri maši pri Fari pa boste lahko k obhajilu prišli ob 10.50 ob 11.00 in ob 11.10. Predhodne prijave niso potrebne.

2. velikonočna nedelja-bela; nedelja Božjega usmiljenja 2021

Nejeverni Tomaž – Referat za katehezo

https://hozana.si/index.php?datum=11.4.2021

Današnji odlomek nas povede na tisti prvi velikonočni dan, ki je bil drugačen od vseh poznejših velikonočnih dni. Drugačen je bil zato, ker se je vse, kar mi praznujemo, zgodilo prvič. Bistvena razlika med nami in učenci zbrani za zaprtimi vrati je v tem, da oni niso vedeli, da je Jezus vstal od mrtvih, niso vedeli da živi, da je premagal smrt, zato je bila njihova velika noč, vsaj v začetku žalostna, zmedena, bili so prestrašeni, razočarani, potrti, zgubljeni. In čeprav so nekatere ženske govorile, da so srečale Jezusa, jim seveda niso verjeli. Ne vemo, kako so sprejeli pričevanje Petra in Janeza, ki sta videla prazen grob. Janez je takrat že videl in veroval, kot je sam zapisal. Ostali učenci pa so se ga razveselili šele pod noč tistega dne. Ne že zjutraj, ko je Gospod dejansko že vstal, niso se veselil, ko jim je Marija Magdalena prišla povedat, ne ko sta jima o tem govorila Peter in Janez. Torej šele zvečer, ko so videli Gospoda, so se začeli veseliti.

Preberi več “2. velikonočna nedelja-bela; nedelja Božjega usmiljenja 2021”

Prijave za obhajilo na belo nedeljo 11.4.

Sveto obhajilo - Župnija Ljubljana Dravlje

Sveto obhajilo boste lahko prejeli pri Sv. Vidu med 8.30 in 9. uro. Prijave na: zupnijabloke@gmail.com

Pri Sv. Trojici med 8.30 in 9. uro. Prijave: branko.setnikar@rkc.si

Pri Fari med 10. in 10.30 uro. Prijave: zupnijabloke@gmail.com

Od ponedeljka 12.4. bodo cerkve spet odprte za obhajanje bogoslužja z ljudstvom. Veljajo omejitve kot so bile pred zaprtjem (1 oseba, družina, gospodinjstvo/30m2).

Več o odprtju cerkva:

https://katoliska-cerkev.si/v-ponedeljek-se-odpirajo-cerkve-za-bogosluzje-z-verniki

Velika noč Gospodovega vstajenja 2021

https://hozana.si/index.php?datum=4.4.2021

Velikonočno tridnevje | Nadškofija Ljubljana

Križ velike noči

Križ je nekaj najbolj nasprotujočega, razburjajočega, paradoksnega, kar je kdaj prišlo na naš svet. Nekako se zdi, da smo se nanj že navadili, toda le zato, ker ne pomislimo na njegove posledice. Večkrat se zdi, da je le slika in zato predmet umetniških ustvarjanj. V stanovanju mora lep križ nujno krasiti eno izmed sten. Vse od otroških let smo se srečevali s križem ob poteh, videvali smo ga v tišini gorskih vrhov. Pozabili pa smo njegovo vsebino, za to se nihče več ne zmeni. »Mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, Judom spotiko, poganom nespamet, tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost« (1 Kor 1,23-24). Kdor hoče dospeti do te Božje moči in modrosti, temu mora križ postati vsebina vsakdanjega življenja, izvrševanje Božje volje v velikem in malem. »Božja volja je ‘križ’ užitka,« zapiše kardinal Raniero Cantalamessa, »toda če spet padeš, če nisi bil takoj pripravljen sprejeti celotne Božje volje, se spomni, da je križ tudi obljuba odpuščanja in usmiljenja za tiste, ki so padli.« In ravno to je tista vsebina, ki mora postati del našega vsakdanjega življenja. Križ nas mora preobraziti, spremeniti, postati del nas. »Križ v očeh Cerkve privzema vesoljne razsežnosti,« nadaljuje Cantalamessa. »Ni več samo epizoda v zgodovini, ampak nekaj, kar je preobrazilo obličje zemlje.« Križ res ne sme ostati le spomin, slika s sprehajalne poti, ampak temelj in bistvo, naše »drevo življenja«. S tega drevesa pa vsak dan znova pobiramo sad, tisti sad, ki ostaja za večno življenje. In to je naš križ velike noči, križ zarje velikonočnega jutra. V sveti noči Cerkev poje v velikonočni hvalnici (lat. Exultet): »Veseli se zdaj nebeška množica angelov, veselite se božji služabniki: in ob zmagi tako velikega Kralja, naj zadonijo mogočni glasovi.« Po križu je prišla torej nova življenjska moč, moč Vstalega, ki nas je okrepila po mračnih dneh velikega tedna, napolnila s čustvi zmage in zavestjo, da so odstranjeni vsi nagrobni kamni, pretrgani vsi mrtvaški prti. Kristus je vstal in se ne povrne več v grob.

Profesor teologije dr. Ciril Sorč razmišlja takole: »Velika noč nam razodeva globoko resnico: To kar je darovano v ljubezni in iz ljubezni, je neuničljivo, nesmrtno. Večkrat slišimo rek: ‘Močna kakor smrt je ljubezen’, Kristusovo vstajenje pa nam zagotavlja: ‘Ljubezen je močnejša od smrti’. Darovano življenje je najbolj naloženo življenje, saj ljubezen, ki k darovanju priganja, je za to dejstvo najbolj trdno zagotovilo. Vstali Kristus nosi rane, in te so dokazno sredstvo Očetove zvestobe samemu sebi. To so poveličane rane, ki so nezmotljiv smerokaz človeku, ki išče božjo bližino. To je torej Bog, ki ne zadaja ran, temveč jih jemlje nase, Bog, ki jemlje nase rane našega srca – grehe, da bi mi živeli.« Tako se je najvišje človeško delo ljubezni dopolnilo na križu. Kristus je svoje razbičano in prebodeno telo za vse čase dal človeštvu v zgled. Zemeljski človek je moral umreti. Zemeljski ideal lepote najde svojo uresničitev v smrti, iz katere raste nebeška lepota, ki se odseva v zarji velike noči. Telo krvavi iz mnogih ran in prav po njih se dvigne v večno lepoto. To je za nas znamenje na naši poti. Na razbičanem telesu sijejo rane, razblinjajo temo na zemlji in uničujejo greh. »Kristus je mrtev,« je direkten italijanski pisatelj Giovanni Papini, »in od tistega dne njegovo prebodeno telo visi na nevidnem križu, zasajenem v sredo zemlje.« Križ torej ostaja znamenje naše pripadnosti in identitete. Ostaja naš križ velike noči, ki kaže pot v večno domovino. »Kajti,« razmišlja dr. Sorč, »ljubezen je ‘zmagovita poraženka’ – zmaga takrat, ko se zdi, da je umrla.« To je torej njeno pravilo in to nam kaže skrivnost velike noči. V tem se kaže zakonitost semena, ki obrodi svoj sad šele takrat, ko umrje. »Ranjeno Kristusovo telo je končno počivalo na postelji iz dišav v jami na vrtu. Toda njegov duh, rešen teže telesnega ovoja, ni počival. Živim je sporočil veselo oznanilo, plačali pa so mu s smrtjo; zdaj ga je moral ponesti mrtvim, ki so ga stoletja in tisočletja čakali v globinah šeola,« zapiše Papini. Naj bo velikonočno veselje bistvo našega življenja, naj bo »Aleluja« res vzklik veselega srca, ki mora iti skozi križ, da dospe do zarje velikonočnega jutra.

Branko Setnikar, duhovni pomočnik

Velikonočno tridnevje in velika noč

Ker bodo so od danes naprej cerkve ponovno zaprte za zbiranje pri bogoslužju, bova z duhovnim pomočnikom obrede svetega tridnevja obhajala sama, brez navzočnosti ljudstva. Danes na veliki četrtek, bom obhajal sveto mašo ob 19. uri pri Fari. Jutri bo obred velikega petka ob 15. uri. Na veliko soboto bom sam ob 9. uri na dvorišču za župniščem pri Fari blagoslovil velikonočni ogenj in molil molitev za blagoslov velikonočnih jedil. Potem se bom zapeljal po vaseh, po vrstnem redu, ki je objavljen oznanilih. Tudi g. Branko bo po vidovski fari blagoslavljal iz avtomobila, kot je že objavljeno na tej strani. Po velikonočni ogenj lahko prihajate posamično, po 9. uri. Pri Sveti Trojici bo blagoslov ognja ob 7. uri. Po ogenj prihajajte posamično. Prav tako velja za Sv. Vid. Tudi tam bo blagoslov ognja ob 7. uri zjutraj.

Ta dan vas vabim tudi k posamičnemu obisku božjega groba v vse tri župnijske cerkve.

Velikonočna vigilija brez udeležbe ljudstva bo pri Fari ob 20. uri. Ko bom v cerkvi zapel “Slavo” se bodo oglasili zvonovi.

Na velikonočno jutro, bo vstajenjska maša po obhodu z Najsvetejšim, ki ga bom pri Božjem grobu začel ob 6. uri. Namesto procesije bom šel z Najsvetejšim od Božjega groba sam po običajni poti, kot gre procesija. Vse, ki imate hiše ob poti, kjer gre procesija (do glavne ceste) prosim, da na oknih v čast Vstalemu prižgete sveče. Obhod z Najsvetejšim bo spremljalo pritrkovanje, morda tudi veliknočne pesmi.

Obhajilo na veliko noč boste lahko prejeli individualno, ker lahko v cerkev pride samo ena oseba ali ena družina, ali člani enega skupnega gospodinjstva. Za obhajilo se je potrebno prijaviti. Prijave za farane Blok in Sv. Trojice zbiram na elektronski naslov zupnija.bloke@gmail.com. Prijave za vidovsko faro zbira g. Branko na branko.setnikar@rkc.si. Pri Fari bo obhajilo potekalo med 9. in 10. uro pri Sv. Trojici med 11. in 12. uro. Pri Svetem Vidu pa po maši, ki se bo začela ob 8. uri. Torej nekako od 8.30 do 10. ure.

V odgovoru na prijavo boste dobili tudi točen čas, kdaj točno pridete k obhajilu. K obhajilu boste prihajali vsakih 5 minut. Prosim vas, da poskrbite za prijave tudi tistih starejših svojcev ali prijateljev, ki nimajo svoje elektronske pošte.

https://www.katoliska-cerkev.si/izredno-pismo-slovenskih-skofov-za-veliko-noc-2021

Želim vam navznoter doživeto veselje, radost in upanje ki nam ga prinaša Vstali Zveličar!

župnik

Preklic javnega bogoslužja od 1. do 11. aprila

Zaradi zaprtja so žal odpovedane vse maše od velikega četrtka do bele nedelje.

Blagoslov velikonočnih jedil bo iz avta, po sosledju vasi kot so navedene v oznanilih. V župnji Sveti Vid odpade blagoslov jedil v cerkvah. Duhovni pomočnik Branko se bo zapeljal po vaseh vidovske župnije in bo tudi blagoslavljal iz avtomobila. Začel bo ob 9. uri v Stražišču-Dolenje Otave- Gorenje Otave-Župeno-Beč-Križišče-Pikovnik-Koščake-Korošče-Sv. Vid-Zala-Osredek-Čohovo-Rudolfovo-Lešnjake-Tavžlje-Ravne-Zahrib-Jeršiče-Bečaje-Cajnarje-Hribljane-Pirmane-Štrukljeva vas-Kremenca-Hruškarje-Milava-Reparje-Krušče-Ponikve.

https://katoliska-cerkev.si/od-velikega-cetrtka-do-bele-nedelje-bodo-v-cerkvah-odpovedana-vsa-javna-bogosluzja

V času praznikov ste vabljeni, da obiščete župnijske cerkve, ki bodo odprte za osebno molitev.

Pričakujemo še nadaljna navodila SŠK.

Gospodovo oznanjenje Mariji

https://hozana.si/images/svetniki/1077_gospodovo_oznanjenje.jpg

https://hozana.si/

Eden od največjih, najsvetejših trenutkov vsake človeške osebe je začetek življenja, trenutek spočetja. Tedaj nastane nekaj novega, človeško bitje, enkratno, neponovljivo. In pred tem bitjem,  pred to človeško osebo stoji pot, edinstvena, neponovljiva. In ta pot človeškega življenja bo dosegla vrhunec, ko se bo svobodno in z vem svojim bitjem predal tistemu, ki ga je poklical v življenje.

Preberi več “Gospodovo oznanjenje Mariji”

5. postna nedelja -tiha

https://hozana.si/index.php?datum=21.3.2021

https://hozana.si/images/svetniki/620_5_postna_nedelja_tiha_b.jpg

Dogodek iz današnjega Evangelija se zgodi takoj, ko Jezus na osličku in ob pozdravljanju množice ljudi s palmovimi vejami vstopi v sveto mesto Jeruzalem. In pravi evangelist Janez, prišlo je nekaj Grkov, ki so hoteli videti Jezusa.

V odgovor na to začne Jezus govoriti o sebi, o svoji nalogi. On točno ve zakaj je prišel v Jeruzalem, medtem ko se navdušeni množici niti približno ne sanja, kaj se bo zgodilo. Prihaja njegova ura, ki je ura trpljenja, ura smrti in obenem ura poveličanja. »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča«, pravi. To da bo poveličan pomeni, da se bo pokazal kot tisti, ki je umrl in obenem tudi smrt premagal in vstal v novo, poveličano življenje.

Preberi več “5. postna nedelja -tiha”

Obnova teče

Obnova oltarejev v podružnični cerkvi sv. Filipa in Jakoba ni zastala…

…svetnici iz Raven Uršula in Notburga se že svetita. Restavrator dela na tem, da bo oltar do godu Filipa in Jakoba končan.

Kdo sta bili sv. Uršula in sv. Notburga?

Zgodba o sveti Uršuli je povezana z legendo, ki izvira iz desetega stoletja, vendar ima zgodovinsko jedro. Gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana (285–313) in sicer v današnjem Kölnu. Po pripovedovanju Zlate legende (ok. 1260) naj bi bila Uršula hči britanskega kralja, neki kraljevič jo je zasnubil. Dobil bi jo, če bi postal kristjan in počakal tri leta, da Uršula s svojimi tovarišicami roma v Rim in se od tam vrne. Ko se vračajo, jih pred Kölnom napadejo in pomorijo Huni. Njihov kralj hoče Uršulo za ženo, ker ga zavrne, jo z lokom ustreli (zato svetnico upodabljajo s puščico v roki). Odmeve te legende najdemo v slovenskih narodnih pesmih. Zlata legenda govori o 11.000 Uršulinih tovarišic. To pretirano število je nastalo zaradi napačnega branja rimskih števil na nekem napisu iz 4. stoletja. Sveta Uršula je zavetnica katoliških ženskih šol in zavodov, kajti sv. Angela Merici je za zavetnico redovne družbe, ki jo je ustanovila leta 1535, izbrala sveto Uršulo, zato se članice družbe imenujejo uršulinke.

Sveta Notburga se tako kot sv. Uršula nahaja na stranskem Marijinem oltarju na levi strani.

Rodila se je leta 1256 klobučarju in kmetu v tirolskem mestu Ratenburg. Mati jo je dobro vzgojila in jo predvsem učila, naj povsod v naravi gleda Boga. Ko je bila stara 18 let, je šla služit v bližnji grad. Tam je bila najprej dekla, potem vratarica in na koncu kuharica. S privoljenjem graščakinje je veliko stvari razdala revežem.

Tam je Notburga tudi umrla, stara 48 let. Pokopali so jo v Ebnu. Njen grob so obiskovali romarji od blizu in daleč. Romarska knjiga hrani številna imena slovenskega izvora, kar je znamenje, da je bilo čaščenje razširjeno tudi med nami. Svetnico upodabljajo s srpom v roki, kot deklo z molznikom, z vrčem mleka, s hlebcem kruha v predpasniku ali s snopom žita. Znana je kot dobrotnica revnih kmetov, ki jih je nasitila s kruhom in z mlekom.

Notburga je zavetnica služkinj, kmetov in Tirolske. Žene jo prosijo za srečen porod. Je priprošnjica zoper bolezni živine in za dobro opravljeno kmečko delo. V alpskih deželah, tudi v Sloveniji, je zelo pogosto kot priprošnjica na oltarjih.

Sveta Notburga goduje 14. septembra.

Vir: revija Ognjijšče in spletna stran kotlje.si

4. nedelja med letom 2021

https://hozana.si/index.php?datum=14.3.2021

https://hozana.si/images/svetniki/610_4_postna_nedelja_laetare_b.jpg

Začetek današnjega evangelija: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje imel večno življenje.«

V tem nočnem pogovoru z Nikodemom je Jezus potegnil nekakšno vzporednico med namenom svojega prihoda na zemljo in dogodkom iz Mojzesovega časa. Kot izvedenec za svetopisemska besedila, je Nikodem vedel, o čem govori Jezus. Dobro je poznal dogodek, ki je popisan v četrti Mojzesovi knjigi. Ko so namreč Izraelci potovali po puščavi v obljubljeno deželo so grešili zoper Boga. Da bi jih Bog spametoval, je mednje poslal strupene kače. Tako so skesani in obupani klicali k Bogu in ga prosili, naj jim pomaga. Bog je tedaj Mojzesu naročil, naj izdela bronasto kačo in jo povzdigne na drog. Tisti, ki so bili ranjeni s strupenim kačjim pikom, so ob pogledu na to bronasto podobo kače bili rešeni smrti.

Preberi več “4. nedelja med letom 2021”