Adventni čas se začne s povabilom: čujte! Jezus ponavlja čujte!, čujte!…
Čas našega bivanja tu na zemlji je čas pozornosti, čuječnosti in pričakovanja. Jezus je svojim učencem in s tem tudi nam obljubil, da bo prišel še enkrat. Takrat se bo končal zemeljski vek, takrat bomo vsi postavljeni pred Sodnika živih in mrtvih. Takrat bomo sojeni po naših delih, največ po tistih vsakdanjih, na najbolj običajne, na delavne dni v našem življenju.
Ko nocoj vstopamo v adventni čas, nas bodo v tem obdobju štirih adventnih tednov kot budilci k molitvenem pričakovanju Jezusovega rojstva klicali adventni venčki.
Verjamem, da vas je veliko doma naredilo adventne venčke, ki bodo krasili vaše domove. Adventni venec pa naj ne bo le okras stanovanja, ampak tudi središče, okrog katerega se spleta molitev vseh družinskih članov vse dni pričakovanja božičnega praznika. Zato je prav, da ta venec s štirimi svečkami blagoslovimo na prvo adventno nedeljo ali že na njen predvečer. Potem bomo pri molitvah prižigali vedno več svečk, da bo tudi v nas vedno več luči.
Zadnjič si spoznal/a zgodbo o Kajnu in Abelu. Čeprav je Kajn naredil velik greh, pa mu je Bog odpustil. Bog tudi nam odpušča grehe. To se zgodi pri zakramentu svete spovedi. Duhovnik v Božjem imenu dvigne roko in reče: »… in jaz ti odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Prispeli smo do zadnje nedelje tega bogoslužnega leta, do praznika Kristusa Kralja vesoljstva. Božja beseda želi naš pogled tudi tokrat usmeriti proti končnemu cilju, večnosti.
Prihodnost vsega kar je in kar obstaja, vesolja, materialnih in duhovnih svetov, ali kot to poimenuje Geneza – neba in zemlje, pripada tistemu od katerega vse izhaja. Na koncu pravi apostol Pavel, pa bo po Kristusu Bog vse v vsem. Vse kar je, kar obstaja bo v prežeto z Bogom, njegovo navzočnostjo.
Upam, da ti gre dobro, čeprav verjamem, da bi mogoče bil raje v šoli ali pri verouku v župnišču!
Prejšnjič smo spoznali, da je Bog usmiljeni Bog in da nam napake, slaba dejanja rad odpusti. To se na poseben način zgodi v zakramentu svete spovedi. K temu zakramentu boš šel/šla v tem veroučnem letu pred prvim svetim obhajilom.
Če si prejšnjiič prebral-a odlomek iz evangelija (v učbeniku je na strani 20), potem veš, da je Jezus sam naročil apostolom, naj v njegovem imenu odpuščajo grehe. To sedaj delajo njihovi nasledniki. To so papež, škofje in duhovniki. Ko ti bo pri spovedi duhovnik rekel: “Jaz te odvežem od tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”, bo v tistem trenutku tvoje srce očiščeno vsakega greha. Bog bo naredil, da bo tvoje srce od tistega trenutka popolnoma čisto, nedolžno, ti pa si boš prizadeval-a, da ga boš ohranil-a takšnega čim dlje.
Da bi se dobro pripravil-a na spoved je pred njo nujno narediti pet stvari, ki se vse začnejo na črko P:
Premislim svoje grehe – temu rečemo tudi spraševanje vesti.
Pokesam se – da ti je žal, da si naredil nekaj slabega ali da nisi hotel narediti nakaj dobrega.
Poboljšal se bom – sklenem, da si bom prizadeval biti dober do drugih.
Povem svoje grehe – poveš jih v spovednici duhovniku.
Pokora – skušam po svojih močeh popraviti posledice grehov (npr. da vrnem ukradeno reč).
Verjemem, da ti ne bo pretežko zapomniti si teh pet P- jev!
Sedaj pa te vabim, da vzameš učbenik in odpreš na strani 24. Z rdečimi črkami je napisana zgodba o dveh bratih. Enemu je bilo ime Kajn drugemu Abel. Ker v učbeniku ni napisana cela zgodba si jo lahko pogledaš na eni od teh dveh risank (pod nastavitvami pri podnapisih izberi samodejni prevod: slovenščina):
Krajša (2min):
Daljša zgodba o Kajnu in Abelu (10. min):
Razmisli kaj je pripeljalo, do tega, da je Kajn nazadnje ubil svojega brata Abela?
Kaj bi lahko storil Kajn že prej, da mu sploh ne bi prišlo na misel takšno zlobno dejanje?
Ali je Kajnu Bog odpustil ta velik greh?
Sedaj pa te vabim, da še odpreš to katehezo, jo natisneš, izpolniš in jo vstaviš v učbenik.
Bližamo se koncu cerkvenega leta, danes je še predzadnja nedelja, prihodnja, zadnja pa bo posvečena Kristusu Kralju vesoljstva. V teh dneh nas Božja beseda vabi k budnosti, k pozornosti, k temu, da bi imeli stalo pred očmi minljivost življenja. Pa ne zato, da bi bili zaradi te minljivosti žalostni, zagrenjeni ali zmedeni in v strahu, ampak ravno nasprotno, da bi se veselili dveh stvari: prvič dragocenosti tega trenutka, dragocenosti tega življenja takšnega kot je in drugič, da bi svoj pogled usmerili k poslednjemu cilju življenja, ki je v srečni večnosti pri Bogu. Biti čuječ, biti buden pomeni pričakovati, računati, upati na to srečno večnost, na nebesa. To pa ne pomeni zanemarjanje tukajšnjega življenja, zanemarjenje dolžnosti svojega stanu in poklica, ampak ravno nasprotno: prilika o talentih nam govori ravno o tem, da je treba trgovati s talenti, ki so nam dani. To pomeni življenje je treba vzeti odgovorno, ne lahkotno, lahkomiselno. Talente je treba razumeti v najširšem smislu. Ne gre zgolj za neke posebne sposobnosti, nadarjenosti, ki so nam morda prirojene.
Vlada je danes, 13. novembra zaostrila ukrepe proti širjenju virusa. Novo je predvsem to, da se obhajilo lahko sedaj deli samo posamično (ena oseba v cerkvi, ali ena družina ali eno gospodinjstvo) po predhodnem dogovoru. V cerkvi je sedaj lahko istočasno prisotna samo ena oseba, ali več družinskih članov ali članov enega gospodinjstva. Za obhajilo me torej pokličite na telefon, da se bomo dogovorili za točen čas. Tudi obhajilo bolnikov in starejših na domu ni prepovedano. Kdor bi želel prejeti obhajilo na domu, ali bolniško maziljenje, naj me prav tako pokliče. Sicer redno, za prvi petek sedaj ne hodim po domovih.
Letos bom s svojim spremstvom obiskal vsakega otroka na njegovem domu, v vaši župniji Sveti Vid. Moj obisk lahko pričakujete v soboto, 05.12.2020 med 17.00 in 20.00 uro.
