Kratki napotki za lepo besedno bogoslužje
Poslanstvo bralca: Glas, po katerem govori Bog
Biti bralec pri sveti maši je lepa in zaupanja vredna služba. Bralec ni le posredovalec napisanih vrstic, ampak živ oznanjevalec božje ljubezni. Zato k tej službi z veseljem vabimo vsakega vernega kristjana, ki je pripravljen svoj glas dati na razpolago Bogu (in občestvu). Za to službo so najprimernejši birmanci in verni odrasli, medtem ko lahko mlajši sodelujejo pri branju prošenj.
Skrivnost uspeha: Priprava doma
Branje obrodi najlepše sadove, če besedilo že prej poznamo in o njem razmislimo.
- Preberite odlomek vnaprej: Kadar je le mogoče, besedilo preberemo že doma, da v miru ujamemo rdečo nit in poudarke.
- Neznana imena: Težje izgovorljiva svetopisemska imena imajo v lekcionarju označene naglase. Če smo v dvomih, se pred mašo preprosto posvetujemo z duhovnikom.
- Razpored beril: Ob nedeljah si v triletnem krogu sledijo leta A, B in C (leto C je deljivo s 3), med tednom pa sta leti I (neparna leta) in II (parna leta) tako da se v nekaj letih zvrstijo vsi pomembnejši svetopisemski odlomki. Na strani hozana.si lahko vnaprej preverimo razpored po dnevih.
Urejen in spoštljiv korak k ambonu
- Kje sedimo: Bralci sedimo med občestvom (najbolje v prvih klopeh ali prezbiteriju), saj Božjo besedo prinašamo iz srede zbranega ljudstva.
- Dostojanstvo prostora: K oltarju pristopimo urejeni, v primernih oblačilih, ki izražajo prazničnost dogodka in so sevetemu prostoru primerni.
- Kretnje: Ob vstopu v cerkev pokleknemo pred tabernakljem (v podružničnih cerkvah, kjer ni Najsvetejšega, pa se priklonimo). Med hojo k ambonu se priklonimo le, če prečkamo pot pred glavnim oltarjem. Ambonu ali duhovniku se ne priklanjamo.
- Kdaj k branju: K ambonu stopimo mirno, ko duhovnik zaključi glavno mašno prošnjo in zbrani odgovorijo: »Amen«.
Jasna in naravna slovenska govorica
Pravila lepe izreke lahko vsakdo z nekaj vaje usvoji:
- Zborna izreka: Beremo v knjižnem jeziku, sproščeno in brez narečnih poudarkov.
- Povezovanje predlogov: Kratke predloge (v, k, h, s/z) gladko vežemo na naslednjo besedo (npr. k Pilatu beremo kot eno besedo: [kpilátu], v hišo kot [uhišo]).
- Razločnost: Pozorni smo na jasne samoglasnike in števila (npr. preberemo celo besedo: štirideset, ne »štrdeset«). Besedo Bog izgovorimo zveneče in naravno (z zaključnim -k: [Bòk]).
- Smiselni poudarki: V stavku poudarimo besedo, ki nosi glavno sporočilo. Beremo tako, kot bi prijatelju pripovedovali dobro novico.
Uporaba mikrofona in ritem branja
- Mikrofon prenaša, ne ojača čudežno: Govorimo z zanesljivim, zmerno močnim naravnim glasom približno en pedenj od mikrofona. Pred mašo lahko v prazni cerkvi hitro preverimo nastavitev višine.
- Brez hitenja: Poslušalci potrebujejo čas, da besede sprejmejo. Raje beremo malce počasneje kot prehitro.
- Stik z ljudmi: Ko stopimo k ambonu, lahko z mirnim pogledom pozdravimo občestvo. Med samim branjem pa ni treba dvigovati pogleda – osredotočimo se na besedilo.
Potek branja odlomka
- Uvodna napoved: Napovemo le svetopisemsko knjigo (npr. »Berilo iz knjige preroka Izaija«). Naslova pod tem (povzetka vsebine) ne beremo, saj je le uredniški pripomoček za bralca.
- Kratek premor: Koncu odlomka sledi trenutek tišine.
- Zaključek: Z nekoliko padajočo melodijo glasu povemo: »Božja beseda.« (Ne rečemo: »To je bila Božja beseda«). Občestvo odgovori: »Bogu hvala.«
Psalm in prošnje vernikov
- Psalm: Psalm je sestavni del božje besede in ga ne opuščamo. Bralec jasno prebere odpev, ga z zbranimi polglasno ponovi ter nato mirno prebere verze. Idealno je, kadar se psalm poje.
- Prošnje vernikov: Beremo jih z intonacijo zaupanja. Ker gre za molitev vseh nas, ob koncu vsake prošnje tudi bralec skupaj z vsemi odgovori: »Prosimo te, usliši nas!«
“Verovati in ne biti prežet s sveto spoštljivostjo, častiti Boga po domače in kakor se komu zljubi, je nekaj nenormalnega in popačenega; nekaj, kar je neznano celo krivim verstvom. Na češčenje Boga, na oblike češčenja, kakor so poklek, molk, predpisano oblačilo in podobno, gledamo kot na nujnost za spodobno bližanje Bogu.” (J. H. Newman: Sveto v liturgiji)
Povzeto po Likar S. in Starc R.: Sem bralec Božje besede (Založba Salve 2008)
Že bereš in imaš vprašanje glede liturgičnih pravil ali izreke? – Bi se rad preizkusil kot nov bralec?
Nikar ne oklevaj – oglasi se pri g. župniku ali povprašaj katerega od bralcev. Z veseljem ti bomo pomagali z nasvetom in te pospremili k ambonu!