OZNANILA

https://hozana.si/index.php?datum=7.3.2021

Prvo berilo, ki je vzeto iz tretje Mojzesove knjige pred nas predloži t. i. dekalog, deset zapovedi oz. deset Božjih besed, ki veljajo za vse čase in vse ljudi. Te zapovedi ali besede niso dane zato, da bi nas omejevale v naši svobodni volji, ampak da bi nas vodile po poti, ki vodi v življenje. Niso zato, da bi si z njimi otežkočali življenje, ampak da bi ga mogli živeti boljše, bolj polno in bol smiselno. Lahko bi jih primerjali smerokazom in markacijam, ki nas v gorah vodijo, da lahko varno pridemo do cilja. Če se zgodi, da zaidemo na področje, kjer smo zgubili sled poti, kjer ne najdemo nobenih markacij več, potem je najbolje, da se vrnemo nazaj na tisti kraj, kjer smo še imeli to sled, kjer smo videli zadnjo markacijo. Prav tako je v življenju, če smo katero od zapovedi začeli ignorirati, če jo nismo znali prav upoštevati, je najboljše, da se vrnemo k njej, poglobimo svoje razumevanje zapovedi in se je skušamo po svojih najboljših močeh držati. In kot se moramo v gorah držati vseh markacij ne samo nekaterih, da lahko pridemo na želeni cilj, tako moramo tudi svoje življenje, če želimo da bi bilo izpolnjeno s smislom, da bi bilo blagoslovljeno, da bi imelo tudi končni cilj usmerjati po vseh zapovedih ne samo po nekaterih.

https://hozana.si/index.php?datum=28.2.2021

Zunanji izgled, oz. to, kako je neka stvar videti, je nekaj, kar ima v današnjem svetu veliko težo. Ko se odločamo za nakup katerega koli izdelka, nam je precej pomembno, kako neka stvar na zunaj zgleda, kako je vizualno privlačna. Pritegne nas lepota oblike, barve, usklajenosti z okolico in podobno…  Danes smo, če nismo na to pozorni, že kar prenasičeni od obilice vseh teh lepih, reklamnih in tudi nerealno popolnih podob. Zato obstaja in je na mestu tudi post od podob. To je, da si svoj pogled oči zavestno odmaknem od vseh raznih nase priklepajočih podob. Televizijski, računalniški, telefonski zasloni nam, če smo preveč v tem, otopijo, ali celo skvarijo čut za naravno lepoto, da ne znamo občudovati lepote narave, da se ne znamo ustaviti in z notranjim občudovanjem motriti lepoto gozda npr. Vse to se nam hitro zdi nekaj čisto navadnega, nič posebnega, nezanimivega.

https://hozana.si/index.php?datum=21.2.2021

Na začetku postnega časa je pred nami evangelij, ki govori o začetku Jezusovega javnega delovanja. Potem, ko ga je Janez krstil v reki Jordan, ga je, tako pravi Marko, Duh takoj odvedel v puščavo. Puščava je kraj, ki ni obljuden, je kraj ekstremnega pomanjkanja, v puščavi primanjkuje osnovnih dobrin, ki so potrebne za življenje, ni vode, ni hrane, veter nosi pesek, ki biča telo, čez dan je tam skrajna vročina, ponoči mraz. Za človeka je puščava kraj najhujših preizkušenj, ki pridejo zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin, zaradi negotovosti, zaradi izpostavljenosti pred nevarnostmi.

Prvi del pastirskega pisma so škofje namenili razmišljanju o Jezusu, ki je predvsem zdravnik našega duha, saj nam prinaša odrešenje od zla in greha. Nadaljujejo pa o obhajanju svete evharistije, ki se v polnosti lahko vrši samo z našo osebno navzočnostjo. Vabljeni k branju.

https://katoliska-cerkev.si/pastirsko-pismo-za-post-2021

https://hozana.si/index.php?datum=31.1.2021

Eno od prvih Jezusovih dejanj, takoj potem, ko je oznanjal evangelij po Galileji, je bil ta dogodek, o katerem poroča današnji evangelijski odlomek. V Kafarnaumu je v tamkajšnji shodnici izgnal nečistega duha iz človeka.

Kaj naj si mislimo o tolikih takšnih in podobnih dogodkih, ki jih najdemo v evangeliju?

Razmišljanje za starše ob katehezi z zgornjim naslovom za šesti razred verouka:

Odlika človeka je, da ima lastno svobodno voljo. Poleg nje pa naše življenje pogojuje ogromno zunanjih dejavnikov, na katere imamo sami več ali manj vpliva, ali pa tudi na marsikaj ne moremo vplivati. V tem času je morda marsikaj drugače, kot bi si sami želeli. Sami težko kaj spremenimo, toda vsak od nas je delček celotne zgodbe, del družine, del krajevne skupnosti, občine, župnije, države, Evrope, sveta. Kako bomo živeli skupaj je odvisno tudi od tega, po katerih načelih, vrednotah živim sam. Radi bi imeli boljši svet (družino, družbo, delavni kolektiv, zupnijo,…, državo, Cerkev), a redko kdo pomisli, da se svet začne izboljševati pri meni samem. Ni najbolj pomembno kakšni so drugi v odnosu do mene, bolj je pomembno, kakšen sem sam do drugih. Ni najbolj pomembno po kakšnih načelih in vrednotah živijo drugi, pomembno je, da se vprašam, katera so načela in vrednote po katerih se sam želim ravnati. Vsak od nas torej nosi delček odgovornosti. (eni večjega, drugi manjšega, nihče pa ni čisto brez določene mere odgovornosti). Neresnost ali neodgovornost drugih ne sme bito opravičilo za moj delček odgovornosti.

https://hozana.si/index.php?datum=24.1.2021

Prvo berilo je vzeto iz preroka Jona. Jona je bil tisti prerok, ki se je sprva upiral Bogu, na začetku ni hotel iti v Ninive, kamor ga je Bog pošiljal, da bi prebivalce tega mesta opomnil, naj se spreobrnejo. Ampak nazadnje po dogodku na morju, po dogodku z ribo, je vendarle pristal in šel tja v Ninive in dosegel tisto, za kar je prišel. Ninivljani so se spokorili in bili so rešeni pred propadom.